::: Če pogledamo kristale vode pod mikroskopom, vsa voda nikakor ni enako
kakovostna. Najkakovostnejša bi naj bila izvirska voda. Zakaj?
S kakovostjo vode je enako kot s kakovostjo hrane, ampak pri hrani to že razumemo, pri vodi pa se veliko ljudi tega še ne zaveda. Najboljša hrana je tista »pri izviru« – torej doma ali blizu doma pridelana in pred kratkim odtrgana z njive. Taka hrana ima največ hranilnih snovi in največ energij. Na dolgih potovanjih do trgovin hrana izgublja svežino in energijo. Med procesom predelave pa postajajo živila še bolj osiromašena. Zato je bolje obroke pripravljati iz živil doma, ne pa kupovati že pripravljenih zamrznjenih obrokov. Enako je z vodo. Najboljša je pri izviru. »Transport« v smislu dolgega potovanja po vodovodnih ceveh, in »predelava« v smislu hranjenja v rezervoarjih, polnjenje v plastenke … vodo iz naravnega okolja spravi v stres. Tudi fotografije kristalov vode kažejo, da je voda pri izviru polna energije in ima urejeno strukturo, do takrat, ki priteče iz pipe pa to energijo in pravilno strukturo izgubi.
::: Kaj pa voda iz pipe in plastenk, kakšna je kakovost te vode, če jo
primerjamo z izvirsko oziroma najkakovostnejšo vodo (morda primerjava
kakovosti v odstotkih, je to možno?)?
Glede na vse, kar vem o vodi, ima voda dva razreda kakovosti: fizično kakovost (mikrobiološki in kemijski parametri) in energijsko kakovost. Najboljše kakovosti na obeh nivojih je izvirska voda, saj je najbolj naravna, nedotaknjena. Izvirska voda v plastenki seveda ne šteje, ker je šla skozi »procesiranje«. Mislim na studenčnico, ki jo gremo sami iskat k izviru. Res se mi zdi krasen projekt Hoja za vodo, ki otroke in odrasle spodbuja, da gredo vodo iskat k studencu. Če bi morala izbrati, katera od dveh kakovost se mi zdi bolj pomembna, bi izbrala energijsko. Voda z dobro energijo ne le hidrira telesa, ampak nam lahko tudi polni baterije in nam pomaga. Če dam vzporednico z ljudmi: človek je lahko fizično zdrav, ampak če je njegova energija negativna (pesimizem, slaba volja, sovraštvo …), se bo to slej ko prej odražalo tudi na njegovem telesu.
V Sloveniji imamo vodo iz pipe večinoma zelo dobre fizične kakovosti. Obstajajo predeli, kjer imajo težave, ampak večina vode iz pipe pri nas je dobra. Treba pa je poudariti, da vodovodni sistem vodi ukrade naravno energijo, zato voda iz pipe te energije nima – potovanje po dolgih ravnih ceveh, visok pritisk, mirovanje v rezervoarjih … nič od tega ni naravno okolje oz. gibanje vode. Vodo iztrgamo iz naravnega okolja in jo prisilimo, da gre kamor mi hočemo, kadar mi hočemo. Vodo si kar prisvojimo, jo vzamemo pod kontrolo. Če bi to nekdo naredil nam, nam ne bi bilo ok.
Voda v plastenkah? V Sloveniji, kjer imamo dobro kakovost vode iz pipe in lahko vodo dobimo praktično na vsakem koraku, se mi zdi kupovanje vode v plastenkah neumno vsaj zaradi treh razlogov. Prvi razlog je zdravje: iz plastenk se v vodo izločajo različne škodljive snovi (antimon, bisfenol, kemikalije, ki motijo delovanje hormonov …). Drugi razlog je cena: liter vode v plastenki stane 25 centov, iz pipe pa 0,001 centa – in večinoma gre za isto vodo. Tretji razlog je ekologija: več kot 70 odstotkov plastenk ni nikoli recikliranih in pristanejo v oceanih, kjer ogrožajo življenje morskih živali. Mikro delce ribe in druge živali pojejo, mi pa njih in tako pride plastika v naše telo. Grozljivo dejstvo, ki bi nas moralo strezniti: Vsako leto porabimo toliko plastenk, da bi z njimi lahko 26-krat obkrožili planet. Vesela sem, da se zavedanje o obremenitvi embalaže za okolje krepi. Kmalu bomo tudi pri nas imeli trgovino brez embalaže – hvala, Snaga! Embalaža izdelke draži in zelo obremenjuje okolje. Velja za plastenke in številne druge izdelke. Veste, da so ponekod v svetu plastenke že prepovedali? A ne bi bilo krasno, če bi se to zgodilo tudi pri nas, sploh zdaj, ko je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope?
(Vsebina je del intervjuja z Andrejo Šeme, ambasadorko naravne revitalizacije vode, za revijo Bodi zdrava marec 2016)
